Z matematiko nisem imela v gimnaziji nobenih težav, zato sem bila prepričana, da mi tudi v prvem letniku fakultete ne bo potrebno preveč učenja posvetiti statistiki. Nenazadnje pa sem se vpisala na družboslovni študij, zato sem bila prepričana, da nas s statistiko ne bodo kaj preveč mučili. Seveda sem se motila, kajti ravno ta predmet je tisti, na katerem se v prvem letniku dela selekcija, zato so bile kar hitro potrebne inštrukcije statistike. Prepričana sem, da sem se odločila pravilno, kajti izkazalo se je, da je statistika precej težka in moraš dejansko razumeti, za kaj ter kako se uporablja. Če se ne bi za inštrukcije statistike odločila že po mesecu in po študija, sem prepričana, da ne bi nikoli naredila obeh kolokvijev, ki sem ju morala opravljati preko leta, in tako sedaj ne bi imela niti možnosti, da opravljam izpit – uspešno opravljena kolokvija sta namreč pogoj, da se na izpit sploh lahko prijaviš. Inštrukcije statistike seveda niso bile potrebne zgolj kot enkraten dogodek, po katerem bi mi bilo takoj vse jasno, temveč sva se z inštruktorjem dobivala kar pogosto. Ko smo na predavanjih jemali novo snov in se z njo spopadali tudi na vajah, je bilo časa vedno premalo, da bi bile možne podrobne razlage tudi za nas, ki nismo takoj doumeli bistva, prav tako pa sem se na vajah včasih počutila povsem izgubljeno.
Če mi ne bi snov sproti pomagale razumeti inštrukcije statistike, bi bila danes gotovo med tistimi študenti, ki ob približevanju konca prvega letnika še ne vedo, ali jim bo uspelo letnik uspešno zaključiti ali ne. Na srečo so mi inštrukcije statistike zagotovile, da sama nisem med njimi. Kolokvija sem uspešno prestala in prepričana sem, da bo tudi z izpitom tako, saj sem vadila precej več kot drugi.
